Izvor astrologije se je scasoma zameglil. Okrog leta 1800 pr.n.š. so mezopotamski zvezdogledi zapisovali svoja astronomska opazovanja o gibanju Lune in mrkih. Prva astrološka besedila so bila napisana za študente pred 2000 leti, najstarejši znani horoskop pa izvira iz leta 409 pr.n.š.
V 5 stol pr.n.š. je v Babilonu nastal zodiak z 12 znamenji in prvi horoskopi
Ok. 85-160 n.š. je grški filozof Ptolomej sestavil katalog zvezd, ohranjen v njegovi knjigi Almagest
787-886 Perzijski astrolog Abu Mašar je preuceval in ugotovil medsebojno odvisnost obhodnih dob planetov. Njegovo delo je do 16 stol. vplivalo na evropske astrologe.
Ok. 1. 1220 je italijanski astrolog Guido Bonatti napisal Liber Astronomiae, najpomembnejše delo, ki so ga uporabljali srednjeveški astrologi.
1473-1543 Poljski astronom Nikolaj Kopernik, ki se je šolal v Italiji v svoji knjigi De Revolutionibus (1543) ne razlocuje astronomije od astrologije. Trdil je, da je središce sveta Sonce in ne Zemlja
1564-1642 Italijanski astronom Galileo Galilei je sestavil daljnogled in bil prvi, ki je z njim opazoval nebo.
1571-1630 Nemški astronom Johannes Kepler je izpeljal zakone o gibanju planetov ter razložil povezavo z njihovim navideznim gibanjem
1602-1681 Angleški astrolog William Lilly je napovedal angleško državljansko vojno (1642-47), kugo (1665) in veliki londonski požar (1666). V Christian Astrology je pokazal, da astrologija upošteva svobodno voljo.
1875-1961 Na razvoj psihološe astrologije je vplival švicarski psiholog Carl Jung. S svojim delom o -pralikih- je izoblikoval nov pogled na znamenja in planete
